Popoldne se odpraviva raziskovat bližnji market. Do tržnice naju čaka pot neštetih "you"jev, klicev, otrok, ki se borijo za najine roke in par vaških zapeljivcev. Po ogledu in dolgotrajnih pogajanjih na tržnici naju nekaj mladeničev prepriča, naj greva na že prejšnji dan obljubljeno kavno ceremonijo, enourno proceduro kuhanja kave, k mami enega izmed njih. Vsi po vrsti zagotavljajo, da vse počno iz samega gostoljubja in prijateljstva. Vse izgovore sva jim pustila že dan prej, zato privoliva. Vlečejo naju od centra mesta še naprej, po blatnem makadamu in v barakarsko četrt.
"Upam, da delava prav," rečem, ko hodiva mimo najbolj domišljijsko postavljenih kolib iz vseh vrst materialov.
(odlomek)
