Zelo zgodaj zjutraj me je zbudilo toplo libijsko sonce. Takoj sem se šel kopat v čudovito čisto morje. Prijetna topla voda me je popolnoma osvežila. Skuhal sem si dober golaž in se predajal prijetnim sončnim žarkom. Nikamor se mi ni mudilo, saj sem si današnji dan rezerviral za prestop libijsko-egiptovske meje in po izkušnjah sem slutil, da bom za to spet potreboval ves dan. Pred mejo sem se preoblekel v kratke hlače. Na moje veliko začudenje je potekalo vse dokaj hitro, dokler nisem zahteval vrnitev 30 USD od obvezne zamenjave 100 USD ob vstopu v Libijo. Carinik mi je dejal, da to ni možno, saj nimam nobenega potrdila o menjavi. In nenadoma potrdila res ni bilo več. Obšel sem vse carinike ali ni pomotoma ostal pri katerem od njih, a žal, seveda, ga ni bilo pri nikomur. Bil sem zelo razburjen in rekel sem, da imam čas in da ne odidem, dokler mi ta denar ne vrnejo. A čas so imeli tudi oni. Po celi uri, ki sem jo trmasto preživel v senci, sem se odločil, da stopim še do vodje carinarnice.
(odlomek)
