Kavni obred 2

Ponudijo nama pivo, ki ga vari sosed. Okus ima po kavi in olju. Siniša ga zavrne, ker še vedno ni prebolel posledic medenega etiopskega teja, jaz pa iz vljudnosti spijem dva požirka. Vsak od naju mora nato spit tri skodelice kave. Siniša zabava svoje nove prijatelje, ko mi ves šokiran pove: "Ti, veš kaj me je ravnokar vprašal? Če bi ti spala z njim! Kako je direkten, nič ga ni sram!"

Ustnice se mi sicer zvijejo v nasmešek, saj bi bilo povsem neverjetno, da bi naju povabili le iz prijateljskih nagibov. Sama pri sebi počasi izgubljam zaupanje in začenjam ugotavljati, da tale kavni obred le ne bo povsem zastonj. To je bilo pričakovati, saj na celi poti plačujemo skorajda že vsako dobrohotno gesto. Zatem se začne neskončna debata, ali se bo kaj izcimilo iz prošnje, ki iz minute v minuto zveni bolj kot zahteva. Prvi mi še vedno razkazuje svoje poze na fotografijah, drugi mi mežika s trepalnicami, tretji se poredno smeji, četrti zahteva denar.

(odlomek)