je v Etiopiji kar zgledno urejen. Avtobusi vozijo le podnevi, zaradi česar vsi avtobusi krenejo na pot ob zori. Na avtobusni postaji je potrebno biti ob 6 zjutraj in po kakšni uri pakiranja avtobus običajno krene okoli 7. No, ob 7 po našem načinu štetja časa. Etiopci namreč to počnejo drugače. Čas začnejo šteti ob začetku dneva, ko se zdani. Po naše 7 zjutraj je tako v Etiopiji 1, po naše 12 opoldne pa je za Etiopce 6. Ne štejejo pa le ur drugače. Uporabljajo tudi svoj koledar. No, ne čisto svoj. Ko smo Evropejci pričeli uporabljati gregorijanski koledar, so Etiopci obdržali julijanski koledar. idealno, če se želite počutiti nekaj let mlajše. Načini polnjenja avtobusov so tudi svojevrstni. Vozovnice je potrebno kupiti en dan vnaprej, in na nekaterih postajah na vozovnicah označijo tudi številke sedežev. A številke sedežev niso namenjene sedežnemu redu, temveč po zaporednih številkah sedežev sprevodnik postavi vrsto čakajočih ljudi še pred vstopom v avtobus. Tako nastane lična vrsta in ko se končno odprejo vrata avtobusa vstopajo potniki po vrsti v avtobus, nato pa se usedejo kamor želijo. Je pa tudi na avtobusih red, sedežev je sicer pet v eni vrsti in ne le štirje kot v Evropskih avtobusih, a potnikov je le toliko kot sedežev, tako da pretiranega drena ni. Tudi vozovnice redno pregledujejo, proti koncu vožnje pa sprevodnik od vseh potnikov pobere vozovnice. A ne zaradi arhiviranja ali česa podobnega. Ko namreč zbere vozovnice od vseh potnikov odpre okno in vozovnice poletijo v zrak. Teorija o razpršenosti odpadkov ali kaj drugega, kdo bi vedel.
Dr. Gregor Majdic (se nadaljuje)
