Mavretanija
Ponavljajoče se melodije kmalu zlezejo pod kožo, da kar lovim z njimi besedila, čeprav so v hasaniji – mavretanskem narečju arabščine. Nekatera so verska (govorijo o 'naši prihodnosti, ki je povezana z Mohamedovimi prerokbami'), druga politična (z lanskih volitev župana Chinguettija). Nasmejimo pa se malemu dečku, ki si obleče bubu za odraslega človeka, tako da mu visi čez rokave in noge. Vstane in se skupaj z eno od deklet zavrti v magičnih orientalskih ritmih.
Vonj po tradicionalnem, predvsem pa duh mistične zgodovine me naslednje jutro zvabi na romarsko pot s kamelo proti vzhodu, v brezmejni ocean peščenih sipin. Le da smo v tej karavani štirje: z mano še črnca Bekrem in Mohamed ter belopolti Maver v beduinski opravi, ki vodi z živežem oprtano kamelo. Čim Chinguetti izgine z obzorja, me spreleti srh: nepoznavalec se s še tako dobro orientancijo v oceanu peska zlahka izgubi! Povsod naokrog le mivka, s katero se veter poigrava v najrazličnejših rjavorumenih odtenkih, ki jim živomodro nebo daje neverjeten kontrast. Nekatere sipine se vzpenjajo po dvajset metrov visoko, da moramo plezati kot pravi hribolazci. Mrzel januarski vetrič včasih dviga prah pet centimetrov od tal, da je videti kot blaga odeja.
(odlomek; Foto: Janin)
