Na eni od postaj smo se lep čas
zadržali da smo naložili štirideset lesenih zabojev kokakole, ker je bilo prej
treba premetati dvajset velikih vreč manioke, ki smo jih bili naložili na
prejšnji postaji. Ne vem če sem prav razumel, a menda se za prtljago nič ne
plačuje, ne glede na količino. Vsa prtljaga je bila seveda na strehi, pri
nalaganju pa so živo sodelovali vsi potniki - fizično, ali pa vsaj z nasveti.
Cesta ni bila nič boljša kot prejšnjo noč. Ko so nas malo pred peto uro ob
prvem svitu pripeljali v Dar Es Salaam, sem se počutil precej razrahljanega.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
