Moj
kupe je bile sicer poln žensk in otrok, vendar so nama obljubili, da bova kmalu
oba dobila svoje mesto. Obiskat sva šla edina preostala belca na vlaku,
Novozelandčana, ki sva ju spoznala že na postaji. Priborila sta si celo mesti v
prvem razredu, ki je skoraj dvakrat dražji. V kupeju so štiri ležišča namesto
šest, sicer pa je tam manj prostora in svetlobe kot v drugem.
Ker
sprevodnik še ni našel najinih mest, sva šla medtem čakat v tretji razred.
Janin (se nadaljuje)