Po nekajdnevni vožnji skozi močvirno džunglo, katere
dražljivo ozek pas naju je ločil od ogromnega jezera in nama zastiral pogled
nanj, sva končno prispela do obale tropskega jezera Malavi, po katerem je
poimenovana cela država. Večinoma sva taborila na divje, v mestecu Mzuzu pa sva
šotor postavila na dvorišču krščanskega misijona, ki proti plačilu popotnikom nudi
skromna prenočišča. Monika je pred straniščem s sandalom stopila na nekaj
mehkega, nakar jo je po dolgem hodniku glasno cvileč ubrala ogromna podgana.
Sam sem se nato raje poslužil žive meje in bližnjega koruznega polja.
Ob obali sva se do sitega najedla rib, ki so glavni vir
prehrane in zaslužka večine priobalnega prebivalstva. Nekega večera nama je
natakar dejal: »Pravijo mi enoroki Filimon,« in nama povedal, da mu je roko med
ribarjenjem v ustju reke Rumphi odgriznil krokodil. Le bratu, ki je Filimona
objel okoli pasu in ga s tem zadržal v drevaku, se ima zahvaliti, da ga
krokodil ni celega potegnil v vodo, kjer mu ne bi bilo več rešitve.
Fedr (se nadaljuje)
Afrika s kolesom
