13. teden
Pred odhodom iz Livingstona sva si z Moniko ogledala
krokodilji park, kjer imajo na ogled 60 krokodilov najrazličnejših velikosti.
Žal sva zamudila čas hranjenja, vendar nama je uslužna vodička s kovinsko
palico zbudila največjega krokodila in kar kri mi je zledenela v žilah, ko je
glasno zarjovel, saj nisem vedel, da se ti plazilci sploh oglašajo. Skoraj bolj
zanimiva od samih krokodilov je bila obsežna zbirka afriških kač, ki sva si jo
ogledala na koncu, med njimi tudi črno mambo in nekaj kober.
V zambijski prestolnici sva šotor postavila na dvorišču
edinega mladinskega hotela, imenovanega Cha-cha-cha, ki je ime po plesu dobil
le posredno, saj je Ča-ča-ča obdobje boja za neodvisnost, ki si jo je Zambija
priborila leta 1964.
Na konzulatu Republike Malavi nama je prijazna uslužbenka
razložila, da je Malavi pred kratkim pričel izdajati vize v obliki nalepke za v
potni list, katerih pa še niso prejeli, tako da nama je natipkala priporočilno
pismo mejnemu uradu, naj nama izjemoma izdajo vizo na meji.
Fedr (se nadaljuje)
