Oba zneska so vpisali na moj formular in zraven
pritisnili tako zaželeni žig. Ko sem se vrnil k mojim znancem, sem si izposodil
črn kemični svinčnik in pripisal eno petico in eno dvojko: zdaj je pisalo, da
sem za 55 $ dobil 2198 šilingov. Genialno. Obe barvi svinčnikov se sicer nista
absolutno ujemali, a vse omizje se je strinjalo, da je moj izdelek
"perfect".
Tokrat sem spal v malo manj umazanem hotelu, kjer je bila
soba po dva dolarja. Ker pa je sob hitro zmanjkalo, smo si dvoposteljno sobo
razdelili štirje. Izgubil sem žreb in spal na tleh. Tista dva na posteljah sta
nama za podlogo posodila svoji spalni vreči in iz solidarnosti nista
uporabljala mrež zoper komarje, ki sta viseli nad posteljama.
Maxine me je
prišla zbudit že ob pol osmih. V nahrbtnik sem stlačil na pol posušeno perilo,
ki sem ga bil opral prejšnji dan in si navlekel še vlažne hlače. Vožnja z mestnim
avtobusom je bila enako hitra in udobna kot vedno v Tanzaniji. Za slabe tri
kilometre sva porabila več kot uro.
tekst & foto: Janin
(se nadaljuje)
