bolj vas kot mesto, je bila Lalibela glavno mesto Etiopskega cesarstva v 12 in 13 stoletju. V tistem času se je mesto imenovalo Roha in v njem je vladal mlad kralj imenovan Lalibela. Kralj je imel hudega nasprotnika v svojem bratu Harbaju, ki se je sam želel dokopati do prestola. Da bi se znebil brata, je Harbaj dal Lalibeli strupen napoj, ki pa mladega kralja ni ubil, temveč ga je le spravil v tri dni trajajoč blodeč spanec. V tem času so angeli ponesli Lalibelo v nebesa, kjer je dobil naročilo od Boga, da mora postaviti kamnite cerkve in tudi navodila kako naj te cerkve izgledajo. Ko se je Lalibela zbudil iz svojega spanca je razodel svoje videnje in kmalu se je pričela gradnja cerkva, kot jih je v sanjah videl kralj. V okolici Rohe so izklesali devet cerkva. Delo je hitro napredovalo, saj so podnevi delali človeški klesarji, ponoči pa je delo nadaljeval sam Lalibela ob pomoči angelov.
Dr. Gregor Majdic
(se nadaljuje)
Etiopija Aksum
Aksum
je danes majhno mesto, ki ne daje nobenega vtisa, da je bilo nekdaj glavno mesto tako pomembnega cesarstva, kot je bilo Aksumsko ob začetku našega štetja. Na višku moči je segalo Aksumsko cesarstvo tudi preko Rdečega morja v današnji Jemen in je obvladovalo morske poti preko rdečega morja proti Indiji. Na ta način je imelo nadzor nad velikim delom trgovine z začimbami in drugimi dobrinami iz Azije, po katerih je bilo že takrat povpraševanje pri Grkih in Rimljanih. Prav iz Aksuma naj bi bila tudi kraljica iz Sabe, ki je imela otroka z judovskim kraljem Salomonom. Otrok, Menelik I, velja za začetnika Etiopske cesarske rodbine in tudi zadnji Etiopski cesar, Haile Sellase, je trdil, da njegov rod izvira neposredno iz Menelikovega in je torej sam Salomonov potomec. Menelik naj bi v Etiopijo prinesel skrinjo zaveze in ta je menda še vedno shranjena v majhni kapelici sredi Aksuma. Ali je ot res pa ve le varuh skrinje zaveze, star duhovnik, ki mu, ko se bliža smrti, določijo naslednika, ki naprej varuje kapelo in njeno skrivnost.
Dr. Gregor Majdic (se nadaljuje)
je danes majhno mesto, ki ne daje nobenega vtisa, da je bilo nekdaj glavno mesto tako pomembnega cesarstva, kot je bilo Aksumsko ob začetku našega štetja. Na višku moči je segalo Aksumsko cesarstvo tudi preko Rdečega morja v današnji Jemen in je obvladovalo morske poti preko rdečega morja proti Indiji. Na ta način je imelo nadzor nad velikim delom trgovine z začimbami in drugimi dobrinami iz Azije, po katerih je bilo že takrat povpraševanje pri Grkih in Rimljanih. Prav iz Aksuma naj bi bila tudi kraljica iz Sabe, ki je imela otroka z judovskim kraljem Salomonom. Otrok, Menelik I, velja za začetnika Etiopske cesarske rodbine in tudi zadnji Etiopski cesar, Haile Sellase, je trdil, da njegov rod izvira neposredno iz Menelikovega in je torej sam Salomonov potomec. Menelik naj bi v Etiopijo prinesel skrinjo zaveze in ta je menda še vedno shranjena v majhni kapelici sredi Aksuma. Ali je ot res pa ve le varuh skrinje zaveze, star duhovnik, ki mu, ko se bliža smrti, določijo naslednika, ki naprej varuje kapelo in njeno skrivnost.
Dr. Gregor Majdic (se nadaljuje)
Etiopija Severno od Gondarja
Severno od Gondarja se pričenja najvišje etiopsko gorovje, gore Simien, sredi katerega leži tudi najvišji etiopski vrh, kar 4620 metrov visoki Ras Dashen. Simienske gore so izjemno lepe.
Ko se pripelješ na vrh prelaza malo naprej od mesta Debark, ti kar zastane dih. Odpre se ti pogled na visoke sklane stolpe, strma pobočja, globoke prepade, a prav vse strmine so porasle z rastlinjem, ki obarva celotno gorovje v čisto posebno, izjemno intenzivno zeleno barvo. Med gorami se plazijo številni potočki, ki pogosto padajo čez strma pobočja v krasnih slapovih. Najprej ti ni čisto jasno, kje bo avtobus sploh peljal, a po sredini prepadne stene je zgrajena stara cesta, ki so jo uredili še Italijani, ko so bili v teh krajih. Tako se avtobus počasi spusti navzdol po prepadnem pobočju, a čim doseže dno doline se po prečkanju reke cesta prične zopet vzpenjati.
Na poti iz Gondarja v Aksum se v enem dnevu tako pelješ kar čez šest visokih prelazov in skozi okno opazuješ zares prečudovito pokrajino. Le strah te ne sme biti višine in slabe ceste, saj je z ostrih ovinkov na ozki makadamski cesti pogosto dober razgled globoko v doline.
Dr. Gregor Majdic
(se nadaljuje)
Ko se pripelješ na vrh prelaza malo naprej od mesta Debark, ti kar zastane dih. Odpre se ti pogled na visoke sklane stolpe, strma pobočja, globoke prepade, a prav vse strmine so porasle z rastlinjem, ki obarva celotno gorovje v čisto posebno, izjemno intenzivno zeleno barvo. Med gorami se plazijo številni potočki, ki pogosto padajo čez strma pobočja v krasnih slapovih. Najprej ti ni čisto jasno, kje bo avtobus sploh peljal, a po sredini prepadne stene je zgrajena stara cesta, ki so jo uredili še Italijani, ko so bili v teh krajih. Tako se avtobus počasi spusti navzdol po prepadnem pobočju, a čim doseže dno doline se po prečkanju reke cesta prične zopet vzpenjati.
Na poti iz Gondarja v Aksum se v enem dnevu tako pelješ kar čez šest visokih prelazov in skozi okno opazuješ zares prečudovito pokrajino. Le strah te ne sme biti višine in slabe ceste, saj je z ostrih ovinkov na ozki makadamski cesti pogosto dober razgled globoko v doline.
Dr. Gregor Majdic
(se nadaljuje)
Naročite se na:
Objave (Atom)