Naslednja postaja na t.i. zgodovinski poti je Gondar, ki je bil v 17 in 18 stoletju prestolnica Abesinskega cesarstva. Cesarju Fasiladasu se je namreč neke noči sanjalo, da mora ustanoviti novo prestolnico, katere ime se bo začelo s črko G. Baje je cesar kar nekaj časa iskal pravo mesto, dokler ni odkril Gondarja in si ga izbral za svojo novo rezidenco, kjer je nato sredi 17. stoletja postavil mogočen grad. Z nasveti mu je verjetno pomagal nek Portugalski jezuit, saj je grad močno podoben evropskim gradovom, vendar pa so ga, zagotovo postavili domačini. Potomci cesarja Fasiladasa pa niso želeli zaostajati za svojim predhodnikom. Tako je že njegov sin zgradil poleg očetovega gradu svoj nekoliko manjši grad, in temu zgledu je sledilo še nekaj generacij, tak oda je v nekaj desetletjih tu nastal cel kompleks grajskih poslopij, ki so prav dobro ohranjena še danes. Že v tistih časih so skrbeli za zdravje in higieno, zato so imeli v enem od gradov tudi savno oziroma turško kopel. Zanimiva je garderoba, v kateri so se slekli pred vstopom v samo turško kopel – za obešalnike so namreč v zid vzidali kravje rogove, ki molijo iz zidu še danes.
Dr. Gregor Majdic (se nadaljuje)
