Etiopija Gondar

Naslednja postaja na t.i. zgodovinski poti je Gondar, ki je bil v 17 in 18 stoletju prestolnica Abesinskega cesarstva. Cesarju Fasiladasu se je namreč neke noči sanjalo, da mora ustanoviti novo prestolnico, katere ime se bo začelo s črko G. Baje je cesar kar nekaj časa iskal pravo mesto, dokler ni odkril Gondarja in si ga izbral za svojo novo rezidenco, kjer je nato sredi 17. stoletja postavil mogočen grad. Z nasveti mu je verjetno pomagal nek Portugalski jezuit, saj je grad močno podoben evropskim gradovom, vendar pa so ga, zagotovo postavili domačini. Potomci cesarja Fasiladasa pa niso želeli zaostajati za svojim predhodnikom. Tako je že njegov sin zgradil poleg očetovega gradu svoj nekoliko manjši grad, in temu zgledu je sledilo še nekaj generacij, tak oda je v nekaj desetletjih tu nastal cel kompleks grajskih poslopij, ki so prav dobro ohranjena še danes. Že v tistih časih so skrbeli za zdravje in higieno, zato so imeli v enem od gradov tudi savno oziroma turško kopel. Zanimiva je garderoba, v kateri so se slekli pred vstopom v samo turško kopel – za obešalnike so namreč v zid vzidali kravje rogove, ki molijo iz zidu še danes.
Dr. Gregor Majdic  (se nadaljuje)

Etiopija Slapovi Modrega Nila, jezero Tana

Slapovi Modrega Nila niso edina zanimivost v okolici Bahar Darja. V jezeru Tana leži mnogo otočkov in na številnih od njih so postavljeni stari samostani. S čolnom se odpelješ po jezeru, ki je kljub svoji velikost zelo plitvo, saj nikjer ne preseže globine 10 metrov. Samostani na otočkih so večinoma stari po nekaj sto let in so vsi okrogle oblike, sestavljeni iz treh krogov.

Osrednji prostor, v katerega lahko vstopijo le posvečeni možje, se pravi menihi in duhovniki, je obdan z dvema okroglima hodnikoma, po katerih se lahko sprehodijo tudi obiskovalci. Notranjost samostanov je večinoma zelo lepo poslikana s prizori iz svetega pisma. Skoraj v vsakem samostanu je vsaj kakšna slika Svetega Jurija, ki se bojuje z zmajem. Sveti Jurij je namreč zaščitnik Etiopije in zaradi tega izjemno popularen svetnik. Njegov god je eden največjih etiopskih praznikov, po Svetem Juriju pa so poimenovali tudi vrsto piva, ki je, mimogrede, zelo dobro.

V večini samostanov imajo manjše zakladnice, v katerih hranijo različne krone in križe, ki so jih pred stoletji darovali kralji in drugi veljaki ob obiskih svetih krajev. V nekaterih zakladnicah hranijo tudi izjemno lepa stara sveta pisma, pogosto napisana še na roko pred več kot 500 leti. V samostanu Svetega Gabrijela tako hranijo knjigo stare zaveze iz 13 stoletja, še bolj zanimiva pa je sicer nekoliko mlajša, iz 15 stoletja, ilustrirana izdaja nove zaveze z izjemno lepimi ilustracijami.
Dr. Gregor Majdic  (se nadaljuje)

Pot iz Adis Ababe do mesta Bahar Dar 2

Etiopija
Modri Nil (ki pa je bil, resnici na ljubo, bolj rjavi kot moder) naredi skoraj cel krog po Etiopiji, nato pa teče naprej v Sudan, kjer se pri Kartumu, glavnem mestu Sudana, združi z Belim Nilom in skupaj nato tečeta skozi Sudan in Egipt do Sredozemskega morja. Modri Nil teče naravnost iz jezera Tana, po kakšnih 30 kilometrih pa pada preko skoraj 50 metrov visoke skalne stopnje v izjemno lepih slapovih.
Etiopci so izjemno prijazni ljudje. Veliko jih govori angleško, otroci praktično vsi, saj imajo dobro urejeno šolstvo. Ker so turisti pričeli obiskovati Etiopijo bolj pogosto šele v zadnjih letih smo jim belci še vedno zanimivi, zato po ulicah kar naprej poslušaš klice: »You, you! Farendži!« Farendži je beseda, ki menda izvira iz besede Francoz in jo danes uporabljajo za vse tujce. A kljub temu, da se vzkliki »Ti, ti, tujec«, kot bi najboljše prevedli zgornje besede, slišijo precej nevljudno, niso mišljeni tako. Eden od Etiopskih pozdravov je namreč približno podoben našemu »Ti!«, tujci pa pač res smo, saj se od njih razlikujemo že po barvi kože. Predvsem pa so ti pozdravi večinoma zares mišljeni iskreno, otroci te pozdravljajo, ti podajajo roko in z nasmehom stečejo stran, ko jim sežeš nazaj v ponujeno roko.
Dr. Gregor Majdic  (se nadaljuje)