Etiopija Glavno mesto Adis Ababa

Adis Ababa
(ne Adis Abeba kot jo običajno imenujemo) ima poetično ime, ime namreč pomeni nov cvet. A mesto daje vse prej kot pa vtis cveta. Tretje največje mesto na afriški celini ima sicer široke avenije, ob njih pa marsikje barake in kolibe, kakršne vidiš po vaseh. Kljub nekaterim visokim zgradbam in nekaj ostankov hiš iz časov italijanske okupacije, daje mesto s 6 milijoni prebivalcev vtis predimenzionirane vasi. Ogromno prometa, predvsem avtobusov, tovornjakov in minibusov, ne prispeva k izboljšanju vtisa o mestu, saj te izpušni plini, s katerimi je zrak kar nasičen, neprestano praskajo po grlu in od njih pečejo oči. Nekaj ostankov socializma, muzej, v katerem hranijo okostje Lucy, do pred nekaj let najstarejšega znanega človekovega prednika, ki so ga odkrili na jugu Etiopije in je staro okoli 4 milijone let, in ulica Josipa Broza Tita in ogled Adis Ababe je zaključen. Sicer pa precej novo mesto (ustanovljeno je bilo leta 1887) ne slovi kot glavna zanimivost Etiopije, mnogo lepših, starejših in predvsem zanimivejšega se da videti v drugih delih Etiopije.
Dr. Gregor Majdic (se nadaljuje)

Etiopija Dr. Gregor Majdic

Etiopija! Ko slišimo ime te države se večina od nas spomni na lakoto, vojno in revščino. A Etiopija je v resnici vse kaj drugega. Resda je Etiopija ena najrevnejših držav na svetu, a je tudi ena najstarejših držav, če štejemo odkritja do pred kratkim najstarejših fosilnih ostankov človekovih prednikov, jo lahko imenujemo kar zibelka človeštva. Naši daljni predniki so hodili po teh krajih že več kot 4 milijone let nazaj, na področju današnje Etiopije pa je bilo v antičnem času mogočno Aksumsko kraljestvo.

Od tod naj bi bila doma legendarna kraljica iz Sabe, ki je omenjena v Svetem pismu. Njen sin Menelik I naj bi v Etiopijo iz Jeruzalema prinesel skrinjo zaveze, skrinjo, v kateri naj bi bile shranjene kamnite tablice z božjimi zapovedmi, ki jih je Mojzes prejel od Boga. Skrinja zaveze naj bi bila še vedno varno skrita v Etiopiji, ali zares obstaja ali ne, pa ve le en človek, čuvar skrinje zaveze v Aksumu. Skrinje zaveze torej popotnik ne more videti, a Etiopija vseeno skriva veliko presenečenj. Prelepa pokrajina, izjemno prijazni ljudje, ostanki starih kraljestev, gradovi in cerkve, kakršnih ne moreš videti nikjer drugje na afriški celini. Etiopija zares skriva ogromno neznanih zakladov, ki jih lahko odkriješ le sam.

Vzpon na Kilimandžaro 3

Taktika, ki jo je ubral Baraka, se je obnesla. Napredovale smo pocasi; pod strmim skalnim vrhom stožca smo srecale avstralski up, ki se je že vracal iz vrha. Skozi oblake je zasijala žareca krogla, veliko oranžno sonce nam je vlilo novih moci.Prestopila sem skalni rob kraterja in se znašla na Gilmans pointu, 5685 metrov visoko. Baraka nas je pohvalil: » I am so proud of you«. ( Tako sem ponosen na vas).Uspelo nam je.
Bilo je zelo hladno, voda v steklenicah je zmrznila. Odlocile smo se nadaljevati vzpon na » ta pravi vrh«. Gaz v na novo zapadlem snegu je bila ozka, v teniških copatah mi je drselo, veter se je ujel v pelerino in me dvigal kot balon. Dve uri po robu kraterja se je vleklo v nedogled.Komaj sem zmogla. Z nami je bila tudi Charlote, ki je na vrhu padla v objem prijatelju. Prstan iz belega zlata sem videla spodaj,ko smo se poslavljale. Veter je dvignil meglo,pokazali so se velikanski balvani zelenega ledu in široki krater vulkana. Stale smo pred tablo, na kateri je zapisana dobrodošlica.
Spust je bil še težji, pot se je vlekla. Hoja po mehkem vulkanskem pesku mi je pobrala zadnje moci. Trinajst ur hoje je bilo za mano,polna luna je bila že tako dalec. Na potki ob koci Kibo me je pozdravil široki nasmeh malega strežnika Wumilije, Nuri, dobri duh ekipe, me je objel, nosac težkega nahrbtnika me je pozdravil z » bravo chief mama«, gospod Baraka se mi je toplo nasmehnil. Odpustila sem mu vzvišenost na zacetku. Prepricana sem, da sem se z njegovo pomocjo dotaknila neba visoko nad Afriko.
Jela Škrilec