Na tahometru je že davno mimo število kilometrov, pri katerih bi moral narediti servis, zato sem se odločil, da obiščem prvi servis, ki ga bom videl ob poti. Našel sem ga šele na severu države, kjer sva preživela nekaj čudovitih dni na samotni plaži Sredozemskega morja, medtem ko so se mehaniki ukvarjali z motorjem. “ To sirsko olje, gospod, to je najboljše, kar vam ga lahko priporočim!”. “Ne, ne, jaz bi raje ta slabši Castrol, ki ga imate. Ta je gotovo cenejši.” Cenejši sicer ni bil, a tudi ni veliko stal, medtem, ko za delo niso računali nič. “Ti turist na motorju, mi pomagati. Mi muslimani ne denar vzeti od tebe. Ti imaš krasno ženo. Ti ne mož, ti spat s ženo?!”.
Turčijo sva prevozila že tudi pred leti, ko sva potovala v Indijo, zato sva jo želela prevoziti kar najhitreje. Ustavljala sva se le na krasnih plažah, a seveda nisva zamudila ogleda Amukale, biser Turčije, ki je tudi najbolj atraktivni turistični kraj, kjer topla voda teče po visokem hribu, se spotoma nabira v apnenec, tako, da je ves hrib bel, kot bi bil pokrit s snegom. Srečala sva tam skupino Čehov, s katerimi smo v hladni noči, po dolgem času izpili vso zalogo čeških piv in moravskih vin.
(se nadaljuje)
