Kenija 12

Danes mesec dni po vrnitvi domov razmišljam, komu bi priporočil potovanje v trdo, divjo in neizprosno, po drugi strani pa eksotično, prvinsko in tako posebno Kenijo? Popotniško in ne instant potovanje z agencijo, da se razume!
Če ste želji avantur, želite spoznati plemenski svet in vas je nekaj v hlačah, potem je to potovanje ustvarjeno za vas.
Toda pripravljeni bodite na obvezen in včasih precej utrujajoč verbalni repertuar ... daj, daj, daj mi ... money, denar, denar!
Jasno - potovanje v Kenijo ni isto, kot nekaj tedenske počitnice na Hrvaškem morju. Navkljub temu ali pa predvsem zato pa sem prepričan, da Kenija ponuja biser, ki se mu reče plemenska območja. In za ta biser je vredno tvegati in potrpeti, predvsem pa uživati in dojeti - da nekje na koncu sveta živi nekdo ki je tako neverjetno drugačen od nas, kot si ne moremo predstavljati niti v najbolj bujni domišljiji.
(se nadaljuje)
Matej Špenko

Kenija, 11 Turkana

Vzkliki sredi peščenih sipin se mešajo z glasnim petjem, ko zvezde izginjajo v neskončnost obzorja. Znašli smo se v povsem drugem, nam neznam svetu. Pleme Turkana je tiste noči uprizorilo ples, ki ga ne bom pozabil. Sprašujem se, so bili ti prizori res povsem resnični? Na eni strani puščava. na drugi pa črno ljudsvo in njihovo mrmrajoče petje. To je bila Turkana.
Na zadnjem sedežu naše Toyote sem dobil družbo dveh lokalnih deklet, po videzu bi sklepal, da nista imeli kaj več kot dvajset let. In kako je s poroko in seksom v teh krajih, vprašam nekoliko bebasto morda.
- Oh sex, no problem! Marage no problem ... poroka ni problem, but children ... otroci majhen problem, mi brez zadrege odgovori.
In potem izvem, da je zanosila z bogatim belcem, Avstrijcem, lastnikom bližnjega lodgea (koče). Praktičen možakar: v Nairobiju ima ženo, ker pa večino časa preživi na Turkani si je omislil še ljubico.
Make my day happy! bi rekli Afričani.
Za konec Turkane
Teden dni prave Afrike, plemenskih območij Redile, Gambre, Pokot, Sumburu, Borana, Masai, Turkane in El Molo, neskončnih puščav, razritih cest, je bilo tisto čemur se reče tudi avantura. Po sedem ur vožnje dnevno in mi kompanjončki, umazani kot sami prašički. Toda nihče se ni pritoževal in všeč nam je bilo tako.
Matej Špenko
 (se nadaljuje)
foto: Janin

Kenija, 10 lov na krokodile

Ko sem vaško deklico, ki nas je počakala ob čolnu povprašal kako zdrži ob takih temperaturah, je samoumevno odgovorila:
- Oh no hot, is cold for me! Sploh ni vroče, mrzlo je!
Ha, jaz nežna belska duša se pa nekaj pritožujem!
Alexa sem spoznal takoj ko smo stopili iz čolna. Z oseminpetdesetimi leti je bil poglavar v vasi. V svojih mladih letih je obiskoval misijonarsko osnovno šolo, zato je govoril povsem uporabno Angleščino. Povedal mi je., da se ukvarjajo predvsem z lovom na krokodile in ribe. Meso sušijo in ga pojedo surovega, kožo pa uporabljajo za spodnje dele oblačil.
- Look hook ... kljuka in palica s katero lovimo krokodile. Vedno se po dva moža priplazita do mrcine, eden mu kljuko zatakne čez gobec, drugi pa za rep. Ti ne veš, kako hitre znajo biti! Yes, yes very danegerous ... zelo nevarne!
Je bil plemeski ples resničnost … ?
Matej Špenko
 (se nadaljuje)

Sossusvlei, Namibija

Sossusvlei, Namibia
foto: Janin

Sesriem Canyon, Namibija

 The Sesriem Canyon is a natural canyon carved by the Tsauchab rivier in the local sedimentary rock, about a kilometre long and up to 30 meters deep.
The Canyon is only two metres wide in some places, and has a portion that permanently contains water, which many animals use. The name Sesriem is Afrikaans and means "six belts", given by settlers who had to attach together six belts (made of oryx hides) in order to reach buckets down into the canyon to scoop up water.
foto: Janin

Namibija 2015

Oriks

Kenija, 9: jezero Turkana

Po sedmih urah vožnje prispemo do jezera Turkana (Rudolfovo jezero). Severni del Kenije, poimenovan Turkana lake teritory je zaradi drugačnosti najbolj žlahten, divji in trd del vzhodne Afrike. Plemeni Turkana in El Molo naseljujeta ta negostoljuben del države.

Na otoku, ki je obkrožen z alkalno vodo, v kateri živijo krokodili, v skromnih kočah iz slame, pri temperaturi okrog petinštirideset stopinj, živi pleme El Molo. Z nekaj kozami, ki se pasejo na nerodovitnih tleh šteje le še sto ljudi.

S čolnom se odpravimo do osrednjega še naseljenega otoka. Ljudje so posedali ob kolibah, nekateri so se nam ponudili kot vodiči po vasi, otroci so viseli po naročjih zgodaj nosečih mladenk.

Matej Špenko

 (se nadaljuje)