Ko sem hotel nazaj v mesto, se je na že popolnoma polni avtobus vsulo toliko ljudi, da jim sploh nisem poskušal konkurirati. Vseeno sem imel srečo: voznik mi je pomigal naj vstopim kar pri njegovih vratih. Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Afrika
Janin Klemenčič - popotniške zgodbe
Kenija 21 Zaprto Do Ponedeljka
Kenija 20 Jutro V Daru
Na železniški postaji so se že tlačili čakajoči, čeprav bodo blagajne odprli šele ob devetih. Slabo kaže: že prej sem slišal, da v Tanzaniji ni lahko dobiti prevoza.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Kenija 19 Precej Razrahljan
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Kenija 18 Zabava na avtobusu
Tudi sicer je bilo za pestrost lepo poskrbljeno. Potnikov je bilo čedalje več (že ko smo odpeljali, je bil avtobus poln) in postanki so bili vedno daljši.
Vrata so bila spet samo ena, izstopali pa so praviloma samo potniki iz najbolj oddaljenih delov avtobusa.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Kenija 17 Dva koščena soseda
Tokrat sem sedel med dvema koščenima sosedoma in ponoči vsaj s sedeža nisem več padal. Za noge med ozkimi lesenimi sedeži ni bilo prostora, naslonjala pa so spet segala samo do polovice hrbta. V avtobusu je bilo pet sedežev vštric, prehodi med njimi pa temu primerno ožji.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Kenija 16 Obrezovanje
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Kenija 15 Zvestoba in nedolžnost nista znana
Janin Klemenčič (se nadaljuje)