Kenija 25 Komaj Ostali Živi

 Imel je prav. Čakali smo zelo dolgo in ko je avtobus končno pripeljal, je nanj navalilo toliko ljudi, da smo komaj ostali živi, brez Tembe pa nikoli ne bi dobili sedeža.

Vožnja je trajala dolgo. Saj ne da bi bilo tako daleč in tudi prometa ni bilo kaj dosti: avtobus je imel, kot vedno, ena sama vrata, gneča pa je bila tolikšna, da je bilo skoraj nemogoče izstopiti, saj je na vsaki postaji na vrata pritiskalo štirikrat več ljudi, kot pa je bilo prostora.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Kenija 24 Temba

 Spoznal sem še devetnajstletnega Angleža in skupaj z njegovim novim prijateljem Tembo, domačinom, smo se odločili, da gremo na plažo, kakih deset kilometrov stran. Predaleč, da bi šli peš, zato bomo šli z avtobusom.

Šli smo na izhodiščno postajo, skoraj kilometer stran, ker je Temba predvideval, da bo avtobus na kasnejših postajah že preveč poln.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Kenija 23 Kup Gnoja

 Sicer sem že navajen umazanih stranišč, a takega kupa gnoja, kot je smrdel na našem, vseeno že dolgo nisem videl, čeprav je bil skoraj v temi. Voda iz pip seveda ni tekla. Umil sem se z vodo iz umazanega vedra in upal, da ni preveč okužena. Šef je rekel, da mi bo rjuhe prinesel kasneje, zato sem zaspal kar na svoji spalni vreči.

Preden sem šel na sprehod, sem francoskemu sosedu z železnim drogom pomagal njegovo ključavnico zviti v tak položaj, da se je dala zapirati.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)