Z nahrbtnikom po Zambiji 8 Nož

 
Ogromno je ropov in umorov in vsi beli domačini se vozijo z avtomobili. Moje pojasnilo, da nosim precej velik nož, ju ni čisto prepričalo.

Bilo je konec julija in na jugu Afrike je poleti seveda zima. Precej hladno je bilo, ko sem že v trdi temi korakal nazaj proti templju. V roki sem stiskal nož in z napetostjo v grlu načrtoval, s kakšnim zamahom bom čim hitreje onesposobil morebitne napadalce.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Z nahrbtnikom po Zambiji 7 Noč je nevarna

 Mlada domačina, katerih predniki so se priselili iz Anglije, ko je bila Zambija še Severna Rodezija, sta prav prijetno popestrila moj dan. 

Strinjala sta se z mojo oceno, da so Zambijci najbolj neprijetni od vseh ljudstev, kar sem jih doslej spoznal v Afriki. Za sovraštvo do belcev je kriva zgodovina in bližina Južnoafriške republike. Odločno sta mi odsvetovala, da se sam sprehajam po mestu - še posebno ponoči.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Z nahrbtnikom po Zambiji 6 NOČ V TEMPLJU

Normalna cena za poceni hotel je v Afriki je bila takrat do tri dolarje. Najcenejši nezasedeni, ki sem ga v naslednji uri in pol odkril v Lusaki, pa je bil dražji od deset! Torej postelja tudi za nocoj še odpade.

Eksotike se včasih naveličaš, če moraš živeti v njej, zato sem zvečer zavil v "Mister Rooster" in si privoščil Big Nkuku s pivom, da bi se pol ure počutil malo bolj evropsko. Po nekaj dneh sem spet videl dva bela obraza.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)