10. teden
Minil je teden brez kolesarjenja, čeprav sem geografsko
naredil precejšen premik. Vročica, ki me je pokosila pred Romo, se je kar
vlekla, žal pa sem imel v prvi pomoči le pol doze antibiotikov. V lokalni
kliniki, kjer dela dežurna sestra, pacienti pa oboleli predvsem za AIDS-om, so
mi zatrdili, da nimajo nobenih zdravil.
Z Mickom, lastnikom gostišča, čigar družina že tri
generacije živi v Lesothu, sva prebrskala škatlo naključnih zdravil, ki jih
gostje puščajo za seboj. Našla sva dve zaprašeni škatli različnih antibiotikov,
in eden od gostov, Nemec Johann, sicer upravnik bolnišnice, mi je svetoval
katere naj izberem. Rok trajanja jim je potekel pred letom in pol, ampak v
nekaj dneh so opravili svoje delo in tropska vročica se je polegla.
Med okrevanjem sem se spet odpravil v prestolnico Maseru in
ravno naletel na štart tradicionalne motociklistične dirke The Roof of Africa ,
ki vsako leto poteka po Lesothu. Podobno dirki Pariz-Dakar, katere cilj sem
pred dvema letoma ujel med kolesarjenjem po Sredozemlju, vendar kakšne tri lige
nižja kategorija.
Kljub izboljšanju se nisem počutil dovolj močnega, da bi se
spopadel z mogočnimi gorami Lesotha, zato sem z veseljem sprejel Mickovo
ponudbo, da me s poltovornjakom odpelje v Bloemfontein (fontana cvetja po
afrikansko), prestolnico province Free State.
Fedr
(se nadaljuje)
