Zambija Kaj pa tamle pišeš?

 Kmalu sem bil nazaj na postaji. Hotel sem sedeti na razpadlem fotelju v čakalnici, pa mi je paznik pojasnil, da je rezerviran za potnike drugega in prvega razreda. Usedel sem se torej na kamen pod drevesom, slabih dvesto metrov od perona, izvlekel zvezek, in upal, da bom nekaj časa imel mir.

"Kaj pa tamle pišeš?" je po uvodni vljudnostni frazi vprašal postajenačelnik, ki jo je primahal do mene. Pokazal sem mu svoj dnevnik in mu na njegovo zahtevo prevedel nekaj odlomkov. Sumničav izraz mu ni izginil z obraza, a vseeno se je zahvalil in odšel. Menda so ga name opozorili zaskrbljeni domačini. Poleg pisanja je bilo sumljivo tudi to, da sem napravil nekaj posnetkov okrog postaje.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)