Kmalu je postalo jasno, da so vse vozovnice, razen tistih za tretji razred, res že zdavnaj razprodane, in da nimava nobene možnosti da prideva do njih po redni poti. Odprtih je bilo osem blagajn in pri vsaki je čakalo kakih deset ljudi. Vrste se niso nikamor premikale, časa pa tudi ni bilo prav veliko.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Maxine me je prišla zbudit že ob pol osmih. V nahrbtnik sem stlačil na pol posušeno perilo, ki sem ga bil opral prejšnji dan in si navlekel še vlažne hlače. Vožnja z mestnim avtobusom je bila enako hitra in udobna kot vedno v Tanzaniji. Za slabe tri kilometre sva porabila več kot uro in tlačili smo se kot v ribji konzervi.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Oba zneska so vpisali na moj formular in zraven pritisnili tako zaželeni žig. Ko sem se vrnil k mojim znancem, sem si izposodil črn kemični svinčnik in pripisal eno petico in eno dvojko: zdaj je pisalo, da sem za 55 $ dobil 2198 šilingov. Genialno. Obe barvi svinčnikov se sicer nista absolutno ujemali, a vse omizje se je strinjalo, da je moj izdelek "perfect".
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Maxine mi je povedala, da “Tazara” (TAnzania - ZAmbia RAilways), kitajski vlak v Zambijo, vozi trikrat na teden in da je razprodana že za nekaj tednov vnaprej. Sama je nameravala odpotovati naslednji dan, v ponedeljek, ob 11.30 proti Malawiju. Prvi naslednji vlak, v sredo ob štirih zjutraj, mi ni preveč dišal, zato sem sklenil, da se ji pridružim. Tudi ona še ni imela karte in poskušala bova nekaj zblefirati. Potoval bom direktno do Zambije, zato si bo treba hitro nekaj izmisliti v zvezi z menjavo denarja, saj bo treba na meji pokazati formular in dokazati, da si denar menjal uradno.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Tekst in fotografije Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Tanzanijski denar je močno precenjen, zato menjava na črno močno cveti. Uradna menjava je okrog 40, črna pa 130 šilingov za dolar. V mnogih državah z mehko valuto pa je menjava na črno nevarna, ker je menjalec lahko človek, ki dela za policijo. Pristal boš v precej neprijetnem zaporu, ali pa te bodo vsaj olajšali za precejšnjo podkupnino. Zato je v Afriki najbolj varno da denar zamenjaš pri azijskih trgovcih (Indijcih in Arabcih), ki bodo tvoj denar skoraj gotovo hoteli zamenjati, dali ti bodo pošten tečaj, pa še prepričan si lahko, da niso policisti.
Tekst in fotografije Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Po soparnem dnevu smo sedeli na
vrtu pred hotelom New
Africa v Dar es Salaamu, kjer tujci in bogati domačini
zvečer pijejo pivo. Pravzaprav je čudno, da prihajajo samo bogati domačini, saj
ima pivo, podobno kot v Keniji, povsod isto ceno - v hotelih nič višjo kot v
trgovinah. Najbrž si revnejši sploh ne upajo v tako imeniten hotel, ali pa jih
vanj ne spustijo. Skupaj s petimi popotniki iz različnih angleško govorečih
držav smo rešetali menjavo denarja in črno borzo.
Tekst in fotografije Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Država se postopoma liberalizira in zahodna pomoč
počasi priteka. Tudi Mwinyi se postopoma oddaljuje od Nyerereja in ubira bolj
pragmatično politiko, a pot bo še dolga.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
