Po še nekaj obiskih različnih postajnih inštanc se je zgodba končno le začela razreševati. Šla sva spet k najinemu policaju. Odpeljal naju je k postajenačelniku. Ker ga ni bilo, je Maxine ostala tam, mene pa je odpeljal nazaj dol k blagajnam. Dal sem mu denar za karte in že čez nekaj minut jih je prinesel. Le zakaj tega ni storil že prej? Ležalnik drugega razreda za dva dni vožnje je stal samo 399 šilingov - tri dolarje. Imenitno!
Tekst in Foto: Janin Klemenčič (se nadaljuje)
