Drugič sem zavil na kmetijo ob cesti in vprašal, če na
njihovi zemlji lahko postavim šotor. Burski farmer me je nastanil v hišo za
goste in mi postregel s koristnim nasvetom: na potovanju po Afriki potrebuješ
le dve stvari, biblijo in sliko Nelsona Mandele!
Prispel sem v Lesotho, malo državico znotraj Južnoafriške
republike. Uporabil sem majhen mejni prehod, do katerega sem moral voziti po
makadamski cesti. Nevajen vožnje po makadamu s težko natovorjeno prikolico, sem
kmalu izgubil ravnotežje in padel, ob tem pa razbil ekran na mobilnem telefonu,
katerega ponavadi nosim v torbici na boku.
Mejni prehod je sicer označen na zemljevidu, do njega pa z
glavne ceste ne vodi noben smerokaz, tako da sem se na številnih križiščih
krepko zanesel na Garminovo GPS napravico, ki mi poleg točne lokacije pokaže
tudi natančen zemljevid področja, po katerem kolesarim. Varno sem prispel do
meje, kjer južnoafriški policist ni opazil, da mi je viza potekla pred dvema
dnevoma, njegov lesotski kolega pa je bil nad mojo pojavo tako presenečen, da
mi je najprej pritisnil napačen žig, nato pa mi pozabil zaračunati vstopno
takso, ki sicer znaša nekaj dolarjev.
Fedr (se nadaljuje)
