Po
soparnem dnevu sem sedel na vrtu pred hotelom New Africa v Dar es Salaamu, kjer
tujci in bogati domačini zvečer pijejo pivo. Pravzaprav je čudno, da prihajajo
samo bogati domačini, saj ima pivo, podobno kot v Keniji, povsod isto ceno - v
hotelih nič višjo kot v trgovinah. Skupaj s petimi popotniki iz štirih
različnih angleško govorečih držav smo rešetali črno borzo.
V mnogih
državah z mehko valuto je menjava na črno nevarna, ker je menjalec lahko
človek, ki dela za policijo. Pristal boš v precej neprijetnem zaporu, ali pa te
bodo vsaj olajšali za precejšnjo podkupnino. Zato je v Afriki najbolj varno da
denar zamenjaš pri azijskih trgovcih (Indijcih in Arabcih), ki bodo tvoj denar
skoraj gotovo hoteli, dali ti bodo pošten tečaj, pa še policisti niso.
Vsak
tujec mora ob vstopu v Tanzanijo prijaviti ves svoj denar, vsaka menjava pa
mora biti vpisana na posebnem formularju, ki ga dobi - tudi jaz sem ga - ob
vstopu v državo. Uradna menjava je 40, črna pa 130 šilingov za dolar. Dilema,
pred katero se znajde vsak popotnik, je: ali zamenjati vsaj nekaj denarja
uradno, ali pa uporabiti kak trik. Avstralka Maxine pozna nekoga, ki si je v
Keniji dal izdelati štampiljko neke tanzanijske banke, ki jo lahko vtisne na
tvoj formular, a za to uslugo hoče dvajset dolarjev. Potem je že bolje, da teh
dvajset dolarjev zamenjaš uradno in potem ob izstopu iz države poskušaš
prepričati carinike, da je to zadoščalo za tvoje življenje v Tanzaniji. Vsi
moji sogovorniki so se odločili za to možnost.
tekst & foto: Janin
(se nadaljuje)
(se nadaljuje)
