Najbolj so me razveseljevali
avtobusi ki so brez konca ogrevali motorje in otroci, ki so s piščalkami in
zvonci neumorno opozarjali na tisto, kar so prodajali. Nekaj časa sem se še
obračal in si prizadeval še malo zaspati, potem sem pa obupal. Ko se je čisto
zdanilo, sem počasi začel pakirati.
Na postaji me je čakalo še eno
presenečenje: jutranji avtobus proti Daru je odpeljal že ob petih, prvi
naslednji pa odpelje šele ob sedmih zvečer! Toliko o mojem dnevnem potovanju!
Janin Klemenčič (se nadaljuje)