 |
| Postaja matatujev |
Matatu, s katerim sem se zvečer
iz mesta peljal domov, je bil še malo bolj poln kot ponavadi. Bil sem stlačen
med možaka in precej obilno žensko, med našimi nogami pa so stali še trije
majhni otroci, od katerih sem enega vzel v naročje, ker bi mi desna noga sicer
odmrla.
Ko sem si v skupinski spalnici
ravnal ude od sedenja v matatuju, sem razočarano ugotovil, da je od včerajšnje
družbe ostala samo še Angležinja Allison, ki se odpravlja na enega od kenijskih
safarijev, Nizozemec Franz, ki bo svoj motor za nekaj časa pustil tu in s
prijateljem poskušal priti v južno Somalijo in Irec John, ki je že dobro leto
na poti s svojim biciklom in bo počakal na rezervne dele, ki mu jih bodo
poslali od doma. Skrajni čas da se tudi jaz že končno nekam premaknem. Moj vlak
proti Mombasi odpelje jutri popoldne.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
