Šla sva spet k najinemu policaju. Odpeljal naju je k postajenačelniku. Ker ga ni bilo, je Maxine ostala tam, mene pa je odpeljal nazaj dol k blagajnam. Dal sem mu denar za karte in že čez nekaj minut jih je prinesel. Le zakaj tega ni storil že prej? Ležalnik drugega razreda za dva dni vožnje je stal samo 399 šilingov - tri dolarje na črni borzi. Imenitno!
V
ženskem oddelku pa še vedno niso našli prostora in Maxine je dobila karto
tretjega razreda. Ta je veljala samo 70 šilingov, a Maxine se je ni prav
razveselila. Trije dnevi v tretjem razredu niso nekaj, česar bi se človek
posebno veselil.
Janin (se nadaljuje)
