Pogovori, pa so večinoma izgledali takole:
"Ali lahko prespim na vaši njivi?"
"Ni problema, samo ponoči bo zelo mraz"
"Hvala, mraz me ne skrbi, imam dober šotor"
"Od kot pa prihajaš?"
"Slovenija, ne Slovaška, bivša Jugoslavija…"
"A maršal Tito…"
"Ja maršal Tito."
In še jih je zanimalo… kaj delam, koliko prekolesarim na dan, zakaj potujem sam, koliko sem plačal za kolo… Ko se je Imam oglasil s stolpa mošeje sem ostal sam, naključni sogovorniki so odhiteli domov na obilno večerjo.
Včasih sem se pustil povabiti na dom. Le včasih, saj je bila večerja preveč obilna, poleg tega pa je gost v družini taka posebnost, da se kmalu zberejo še vsi sorodniki in znanci, pogovori ki se spletajo pa so še najbolj podobni tekmovanju v pantomimi. Ko je pogovorov konec, sledi obvezen obhod vasi in obiski pri prijateljih, vse skupaj pa se konča pozno v noč – za kolesarja dokaj naporen ritual.
"Ali lahko prespim na vaši njivi?"
"Ni problema, samo ponoči bo zelo mraz"
"Hvala, mraz me ne skrbi, imam dober šotor"
"Od kot pa prihajaš?"
"Slovenija, ne Slovaška, bivša Jugoslavija…"
"A maršal Tito…"
"Ja maršal Tito."
In še jih je zanimalo… kaj delam, koliko prekolesarim na dan, zakaj potujem sam, koliko sem plačal za kolo… Ko se je Imam oglasil s stolpa mošeje sem ostal sam, naključni sogovorniki so odhiteli domov na obilno večerjo.
Včasih sem se pustil povabiti na dom. Le včasih, saj je bila večerja preveč obilna, poleg tega pa je gost v družini taka posebnost, da se kmalu zberejo še vsi sorodniki in znanci, pogovori ki se spletajo pa so še najbolj podobni tekmovanju v pantomimi. Ko je pogovorov konec, sledi obvezen obhod vasi in obiski pri prijateljih, vse skupaj pa se konča pozno v noč – za kolesarja dokaj naporen ritual.
Matjaž Prosen
(se nadaljuje)
foto: Janin