![]() |
| Postaja matatujev |
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
![]() |
| Postaja matatujev |
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
"Potem morava pa k mojemu šefu, saj toliko denarja nimam pri sebi."
Šef je stanoval v dvanajstem nadstropju hotela Hilton - enega najlepših v Afriki. Znanec je vztrajal, da gresta skupaj do lastnika - previdnosti pač ni nikoli preveč. Šele pred sobo je denar izročil domačinu in počakal zunaj, saj je šef hudo imeniten gospod in se ne kaže kar komur koli. Pred vrati je počakal pet dogovorjenih minut, pa še deset dodatnih, potem pa le potrkal in vstopil. Soba je imela še en izhod, v hotelu pa nihče o ničemer ni vedel ničesar. Popoldne je vse ponudnike na cesti, ki so mu predlagali črno menjavo denarja, glasno pošiljal v vražjo mater.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
"Ne, ta pa ni moja," odvrne le-ta in jo odpre. Štiristo šilingov. Kar lepa vsota, le kaj naj zdaj z njo. Mladenič predlaga, da vsoto razdelita, saj sta jo skupaj našla, denarnico pa lahko obdrži turist.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
V Nairobiju se zelo pogosto zgodi da koga oropajo kar sredi belega dne. Slišal sem za več primerov, ko so koga sredi mesta slekli do golega in se je v hotel vrnil kar s svojim “premoženjem” v desnici.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
V Afriki je najbolj preprosto če greš denar zamenjat k azijskim trgovcem - Indijcem, Pakistancem in Arabcem, ki bodo tvoj denar skoraj gotovo z veseljem zamenjali, saj potrebujejo devize. Lahko si tudi prepričan, da ti bodo dali pošten tečaj in da ne delajo za policijo.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Janin Klemenčič (se nadaljuje)