12. tedenPo več kot tednu dni čakanja na vizo za Zimbabve sem obupal in iz Johannesburga poletel v Livingstone, mestece ob Viktorijinih slapovih v Zambiji. Razlog za naglico je bil zmenek z Moniko, ki se mi je v Zambiji pridružila za preostanek potovanja do Kilimanjara. Načrtovano snidenje ni potekalo najbolj gladko, saj je imelo njeno letalo iz Londona kar 16 ur zamude.
V Livingstonu sva si ogledala Viktorijine slapove, ki pa v tem letnem času zaradi malo vode niso najbolj mogočni. Druga zgodba je bil celodnevni rafting na reki Zambezi, saj je za to sedaj najboljša sezona in divjali smo čez vseh 23 brzic vseh stopenj od 5 do 1, razen čez brzico 6. stopnje z zloglasnim imenom Commercial Suicide, čez katero so vodiči sami prepeljali čolne, mi pa smo jih obšli po kamniti obali, ironično po ozemlju Zimbabveja.
Med vožnjo smo se štirikrat prevrnili in najhujša izkušnja je bila prav prva brzica (5.stopnje), tik pod Viktorijinimi slapovi, kjer smo se neuigrana mednarodna ekipa prevrnili in v divji vodi porazgubili.Fedr
(se nadaljuje)
