Muzungu in njegov denar 5

Mombasa me ni posebej navdušila. Po daljšem sprehodu sem se odločil, da se še isti dan odpravim na jug, proti Tanzaniji. Podobno kot v marsikateri deželi tretjega sveta, imajo tudi v Keniji vrsto avtobusnih agencij, ki so si konkurenčne, zato je treba od ene do druge, če hočeš izvedeti ceno in vozni red. Avtobus sem iskal skupaj s simpatičnima Švedinjama in Norvežanom in skoraj sem se že odločil, da grem raje z njimi v znamenito popotniško zbirališče Lamu ob severni obali. A to bi mi vzelo preveč časa. Obupano sem ugotovil, da vsi avtobusi iz Mombase vozijo ponoči. Do Tange v Tanzaniji je 180 km, do glavnega mesta Dar es Salaama pa še dvakrat toliko. Pravijo, da bo avtobus, ki odpelje ob 17h, zgodaj zjutraj v Daru. Torej se bom celo noč cingal na avtobusu, pa še pokrajine ne bom videl. Sovražim nočne vožnje. Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Muzungu in njegov denar 4

  Britanci, ki so hoteli zatreti trgovino s sužnji, so na dvoru vzpostavili svoj konzulat. Kasneje so z Nemci dosegli sporazum o delitvi interesnih sfer, v katerem so sultanu dodelili 16 km dolg del kenijske obale pod britanskim protektoratom. Tako je ostalo do razglasitve neodvisnosti.

            Mombasa me ni posebej navdušila. Po daljšem sprehodu sem se odločil, da se še isti dan odpravim na jug, proti Tanzaniji.

            Podobno kot v marsikateri deželi tretjega sveta, imajo tudi v Keniji vrsto avtobusnih agencij, ki so si konkurenčne, zato je treba od ene do druge, če hočeš izvedeti ceno in vozni red. Avtobus sem iskal skupaj s simpatičnima Švedinjama in Norvežanom in skoraj sem se že odločil, da grem raje z njimi v znamenito popotniško zbirališče Lamu ob severni obali.

A to bi mi vzelo preveč časa, če hočem še do juga Afrike.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Muzungu in njegov denar 3

  Pod poveljstvom Vasca da Gama so Portugalci leta 1498 po več poskusih končno obpluli Rt Dobre Nade, odločeni, da bodo Arabcem odvzeli monopol nad trgovanjem v vzhodni Afriki. Do 1528 so uspešno izropali in/ ali okupirali že večino svahilskih trgovskih mest.   

Sledili sta dve stoletji trde kolonialne vladavine, vendar je portugalski prijem kmalu začel popuščati. Njihova finančna sredstva niso zadoščala da bi obvladovali obsežni svetovni imperij, saj so morali svoje postojanke oskrbovati iz 4.000 km oddaljene Goe v Indiji. Do 1720 so Portugalci za vedno zapustili kenijsko obalo in jo spet prepustili Arabcem.

 Vse 18. stol. so se na vzhodni obali utrjevale omanske dinastije pod vodstvom klana Mazrui. Uradno so bile pod poveljstvom omanskega sultana, ki pa je bilo le formalno dokler prestola ni zasedel Said bin Sultan (Seyyid Said). Leta 1822 je poslal armado, da bi si podvrgel avtonomiste.

  Mazrui so na pomoč poklicali Britanijo, ki je nato razglasila protektorat nad Mombaso. Čez tri leta pa so Britanci preklicali dogovor in Said je spet prevzel oblast, preselil svoj dvor na Zanzibar in zasadil prve plantaže nageljnovih žbic.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Muzungu in njegov denar 2

            Nairobi s svojimi 1675 metri leži više od naše Velike planine, zato je njegova klima precej prijetnejša od klime v Mombasi, ki leži ob Indijskem oceanu. V prvem jutranjem svitu sem s postaje zavil na čaj z mlekom. Restavracija je bila zelo preprosta: nekaj kolov prekritih z valovito pločevino in nekaj razmajanih miz. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je bilo že precej soparno.

             Na daljšem sprehodu po Mombasi sem ugotavljal, da je v mestu veliko Azijcev - Indijcev in Arabcev - še posebej med trgovci v majhnih prodajalnah ob cesti.

            Zgodovina vzhodne afriške obale je zelo pisana. Že od 8. stoletja dalje so jo začeli obiskovati muslimanski trgovci z Arabskega polotoka ter Širazi iz Perzije in mnogi so se začeli tudi naseljevati. Ta trgovina se je kmalu razširila do Indije in še dalje. Ob afriški obali od Somalije do Mozambika je zrasla veriga bogatih mest z močnim islamskim vplivom. Kljub rivalstvu med mesti pa do prihoda Evropejcev med njimi ni bilo resnih spopadov.

Janin (se nadaljuje)

Tanzanija: Muzungu in njegov denar

     Vlak je odpeljal ob petih popoldne. Prijetno me je presenetil red na kenijskih železnicah. Na zunanji steni vsakega vagona je visel spisek vseh potnikov in številke naših sedežev. Sprehodil sem se torej ob vagonih, poiskal svoje ime in se pridružil trem kenijskim domačinom v kupeju.

            Proga je tekla čez nacionalni park Tsavo. Preden se je znočilo sem naštel petnajst žiraf, nekaj bivolov ter veliko število različnih gazel in nojev. Okrog sedmih so začeli zvoniti k večerji. Ugotovil sem, da je na vlaku še nekaj belcev in se pri večerji pridružil Američanki in kanadskemu paru.

            Moj kupe je bil zaklenjen in komaj sem našel sprevodnika, ki me je spustil noter. Bilo je vroče in ponoči sem imel občutek, da zmanjkuje zraka. Sprevodnik nas je začel buditi že kmalu po peti uri.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Afrika s kolesom 27 Spet Doma

V domovino sem se vrnil po pol leta napornega potovanja po Afriki in napočil je čas za refleksijo. Vrnitev je tudi čas neštetih vprašanj. Kako se kolesarjenje po Afriki primerja z enoletnim kolesarjenjem po Sredozemlju, bo nova knjiga še boljša od Kilometrov Sredozemlja? Kako se je odrezala Monika? Najljubši kraji, doživetja, spomini? Bi šel še kdaj nazaj?

Afrika je pomenila spoznavanje najbolj zakotnih in nerazvitih delov sveta, spoznavanje najbolj revnih, a hkrati izredno toplih in gostoljubnih ljudi. Drugačna hrana, drugačno podnebje, drugačne naravne nevarnosti in bolezni. Srečanja z eksotičnimi živalmi in rastlinami, potovanje iz deževne dobe v popolno sušo.

Potovanje so zaznamovali tudi vrhunski adrenalinski vložki: potapljanje z velikimi belimi morskimi psi, najvišji bungee skok na svetu z 216-metrskega mosta, sprehod čez center Johannesburga, rafting na reki Zambezi ter za finale vzpon na najvišji vrh Afrike.

Afrika s kolesom 26 Pet Podnebnih Pasov

Z Moniko sva se odločila za šestdnevno odpravo po trasi Machame-Mweka. Odvečno opremo in preostalo kolo sva pustila v pisarni agencije, ki nama je organizirala vzpon z vodičem, pomočnikom in tremi nosači. 

Prvi štirje dnevi so bili pravi užitek, saj nas je lep visokogorski trek vodil kar skozi pet podnebnih pasov. Hoditi smo pričeli v deževnem pragozdu, kjer so po drevesih skakale in vreščale opice, ampak kmalu smo se dvignili v alpski svet in naprej. 

Sam vrh gore leži v šestem, arktičnem podnebnem pasu.

Peti dan je bil v vseh pogledih najbolj naporen: malo po polnoči smo v mesečini zapustili bazni tabor na 4500 metrih in se v hudem mrazu in vedno redkejšem zraku prebijali proti cilju. Vrh smo po dobrih šestih urah dosegli tik pred sončnim vzhodom.
Božanski razgled, začinjen z občutkom zmagoslavja, je več kot odtehtal trdobit dolgega potovanja.
 Fedr
(se nadaljuje)