"Zdravo bwana, change
money?" je domačin vprašal mojega znanca in mu ponudil presenetljivo
ugoden tečaj. Znanec sploh ni vedel, da v Keniji obstaja črna borza. Previden
kot je, mu denarja ni hotel izročiti drugače kot iz rok v roke.
"Potem
morava pa k mojemu šefu, saj toliko denarja nimam pri sebi."
Šef je
stanoval v dvanajstem nadstropju hotela Hilton - enega najlepših v Afriki.
Znanec je vztrajal, da gresta skupaj do lastnika - previdnosti pač ni nikoli
preveč. Šele pred sobo je denar izročil domačinu in počakal zunaj, saj je šef
hudo imeniten gospod in se ne kaže kar komur koli. Pred vrati je počakal pet
dogovorjenih minut, pa še deset dodatnih, potem pa le potrkal in vstopil. Soba
je imela še en izhod, v hotelu pa nihče o ničemer ni vedel ničesar. Popoldne je
vse ponudnike na cesti, ki so mu predlagali črno menjavo denarja, glasno
pošiljal v vražjo mater.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)