Odločili
smo se za treznejšega, a vseeno nas je tudi pijani spremljal po prašni poti do
manjate, oddaljene dobra dva kilometra. Počakali smo pred ograjo iz trnovih
vej. Sledil je ogled vasi in njihovih običajev – od obrednega plesa do
prižiganja ognja z drgnjenjem lesa. Zanimivo, a nisem se mogel znebiti občutka,
da gledamo rutinsko predstavo. Ponosni afriški vojščaki so v Amboseliju postali
že precej skomercializirani.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)