Ženske so večinoma sedele v
krogu, se živahno pogovarjale in pogledovale proti meni. Najmlajša in najbolj
podjetna med njimi je stala z otrokom v naročju in me gledala naravnost v oči.
Ko sem ji spodbudno pomigal z obrvmi in jo pozdravil, ni bilo smehu in vzklikom
ne konca ne kraja.
Kolikor sem lahko sklepal iz tona njihovega govorjenja, so
ostale, ki so bile prej precej sovražno nastrojene proti meni, zdaj začele
mlajšo zafrkavati in ji dajati zanimive predloge. Čeprav ji je bilo nerodno, jo
je to očitno zabavalo.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)