EGIPT, Dahab

V čudovitem popotniškem mestu Dahab sem srečala Mohameda El Bultija, starejšega prijaznega Egipčana, ki se že 20 let ukvarja s turizmom. Prvi večer me je povabil na večerjo v pravo vaško restavracijo, kjer so postregli z okusnim, močno zapečenim piščancem, omako, rižem z nekaj prilogami in mešano solato. Da je bila večerja sveže pripravljena, mi je na koncu večerje potrdila nad manoj viseča odrta ovca, ki je prej nisem opazila.
Mohamed El Bulti ima hotel s 14 sobami, ki so zelo romantično opremljene. Zame je skrbel kot oče, skrbno pa se obnaša tudi do drugih gostov. Organizira številne izlete: recimo v puščavo čez dan ali v puščavi preživeti nepozabno noč, potapljanje z masko, treking pohode med čudovite hribe, jahanje kamel, obisk Beduinov in še bi lahko naštevala.
En dan sva se potapljala z masko (snorkanje). Blizu mesta se namreč na obe strani razprostirajo najboljša in tudi najslavnejša mesta za opazovanje pisanega in pestrega podvodnega sveta s številnimi koralami in ribami. Ko sva skupaj snorkala, se je spustil približno dva metra v globino in ujel eno pisano ribo z modrimi črtami. »U, ta bo pa super za slikanje,« mu rečem. On pa: »Ja in za pojest«.
V bližini pa je tudi sveta gora Sinaj (gre za Gebel Musa ali Mojzesevo goro, za katero Kristjani, judje in muslimani verujejo, da je tista gora, na kateri je Mojzes dobil 10 zapovedi, na katero vas vabijo številne agencije. Največ ponudb je, da se na goro povzpnete ponoči in si zjutraj ogledate nepozaben sončni vzhod. Vsaj tako vam zatrdijo.

Andreja Jernejčič 
(se nadaljuje)

Himba, Namibija

Foto: Janin

Etiopska hrana

Etiopska hrana je zelo zanimiva. Osnovna jed se imenuje indžera in je nekakšna zelo velika palačinka. Narejena je iz moke (iz Etiopskega žita imenovanega tef) in vode, ki ju zmešajo in nato pustijo nekaj dni, da testo prične vreti. Po treh ali štirih dneh vlijejo testo v ponev in spečejo le na eni strani. Rezultat je nekoliko kiselkasta, a dobra palačinka. To indžero nato položijo na krožnik, na njo pa nasujejo eno ali več različnih kuhanih omak.
Etiopci so strastni mesojedci (a ne jedo svinjine), zato so omake večinoma mesne. Zmleta govedina, na koščke narezana pečena ovčetina ali pa najboljša jed – Doro Wat, nekakšen golaž s kurjim bedrom in trdo kuhanim jajcem, vse pa dobro začinjeno s posebni začimbno mešanico imenovano berberi, ki vsebuje kar 16 različnih začimb, med drugim tudi precejšnje količine močnega čilija. Odlične so tudi Etiopske zelenjavne jedi, ki pa se jih pogosto da dobiti le v postnem času, saj Etiopci smatrajo zelenjavne jedi za hrano revežev in želijo jesti le meso.
Kosilo pa lahko vedno zaključiš z dobro kavo, saj je Etiopija domovina te pijače. Ime kava menda izvira iz imena Etiopske pokrajine Kaff in po vsej Etiopiji še danes gojijo kavo, ki je eden glavnih izvoznih artiklov. Pomemben del etiopske kulture je kavna ceremonija. Kavo v lepem glinastem vrčku skuhajo na žerjavici, na katero dodajo nekaj kadila iz smole, ki napolni celoten prostor s prijetnim vonjem in odžene dim. Kavo nato skuhajo trikrat zaporedoma iz iste osnove. Tretja je resda že nekoliko vodena, a še vedno zelo okusna.
Dr. Gregor Majdic