Pot iz Adis Ababe do mesta Bahar Dar

je dolga, kar en dan in pol, a zanimiva. Predvsem spust z visokega platoja do soteske modrega Nila in nato ponovno vzpon na višino 2000 metrov. Velik del Etiopije namreč leži na nadmorski višini preko 2000 metrov. Pokrajina je ves čas intenzivno zelena. Številna polja ob poti so lepo obdelana in kar težko je verjeti, da je bila v tej deželi lakota. A stvari postanejo bolj razumljive če vemo, da v Etiopiji ni bilo lakote zaradi dejanskega pomanjkanja hrane, temveč je bil to le del taktike v državljanski vojni, ko je oblast skušala izstradati svoje nasprotnike. Tri zaporedna leta suše so sicer pripomogla k temu, da je bilo hrane nekoliko manj na posameznih področjih, a v celi Etiopiji ni primanjkovalo hrane, le dobro je bila shranjena in zastražena v skladiščih. Zaradi tega tudi zelo odmevni koncerti Band Aid in podobno niso imeli pravega učinka, saj je hrana večinoma končala v rokah oblasti in ni prišla do ljudi, ko so jo zares potrebovali.
Bahar Dar leži na obali velikega jezera Tane, ki je veliko več kot ena desetina Slovenije. Iz jezera Tana izvira eden od dveh krakov reke Nil, Modri Nil ali Abbay, kot ga imenujejo domačini.
Dr. Gregor Majdic  (se nadaljuje)

Etiopija Avtobusni promet

je v Etiopiji kar zgledno urejen. Avtobusi vozijo le podnevi, zaradi česar vsi avtobusi krenejo na pot ob zori. Na avtobusni postaji je potrebno biti ob 6 zjutraj in po kakšni uri pakiranja avtobus običajno krene okoli 7. No, ob 7 po našem načinu štetja časa. Etiopci namreč to počnejo drugače. Čas začnejo šteti ob začetku dneva, ko se zdani. Po naše 7 zjutraj je tako v Etiopiji 1, po naše 12 opoldne pa je za Etiopce 6. Ne štejejo pa le ur drugače. Uporabljajo tudi svoj koledar. No, ne čisto svoj. Ko smo Evropejci pričeli uporabljati gregorijanski koledar, so Etiopci obdržali julijanski koledar.  idealno, če se želite počutiti nekaj let mlajše. Načini polnjenja avtobusov so tudi svojevrstni. Vozovnice je potrebno kupiti en dan vnaprej, in na nekaterih postajah na vozovnicah označijo tudi številke sedežev. A številke sedežev niso namenjene sedežnemu redu, temveč po zaporednih številkah sedežev sprevodnik postavi vrsto čakajočih ljudi še pred vstopom v avtobus. Tako nastane lična vrsta in ko se končno odprejo vrata avtobusa vstopajo potniki po vrsti v avtobus, nato pa se usedejo kamor želijo. Je pa tudi na avtobusih red, sedežev je sicer pet v eni vrsti in ne le štirje kot v Evropskih avtobusih, a potnikov je le toliko kot sedežev, tako da pretiranega drena ni. Tudi vozovnice redno pregledujejo, proti koncu vožnje pa sprevodnik od vseh potnikov pobere vozovnice. A ne zaradi arhiviranja ali česa podobnega. Ko namreč zbere vozovnice od vseh potnikov odpre okno in vozovnice poletijo v zrak. Teorija o razpršenosti odpadkov ali kaj drugega, kdo bi vedel.
Dr. Gregor Majdic  (se nadaljuje)