Prespal sem na balkonu neke turistične agencije. Zjutraj sem se podal na ulice Nairobija. Bil sem eden izmed redkih belcev, zato sem hitro padel v oči. Najprej me je ustavil prijazen domačin in ko sem mu povedal, da prihajam iz Slovenije, je postal malodane vzhičen. Povedal mi je, da se odpravlja na študij v Slovenijo. Povabil me je v bližnji lokal na kavo, da bi mu povedal kaj več o naši prelepi deželici. Natresel sem mu nekaj podatkov o Sloveniji, on pa me je pazljivo poslušal, včasih kaj vprašal in mi zadovoljen kimal v odgovor. Nato mi je povedal, da je begunec iz Sudana, da tam že več let traja vojna in da je ostal brez sredstev za preživetje. Njegov cilj pa je Dar es Salaam, kjer je organizacija, ki mu bo omogočila šolanje v Sloveniji. Vendar mora tja priti. Zato me je prosil za denar. Nekako sem začutil blefiranje in sem se ga po hitrem postopku na prijazen način rešil tako, da sem mu dal nekaj drobiža. Kasneje sem srečal še dva »namišljena« študenta, ki sta tudi bila namenjena na študij v Slovenijo. (se nadaljuje)
