Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Črna menjava Triki in Zvijače 2
Črna menjava Triki in Zvijače 1
Tudi drugih trikov se poslužujejo. Včasih bodo menjalci na glas šteli hitreje kot pa naštevali bankovce. V takem primeru bo izguba le eden ali dva bankovca, zvijača pa bo uspela le, če bo menjalec spreten, turist pa ne preveč pozoren.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Po Afriki 25 Parkinsonov zakon v Afriki
Po Afriki 24 Proti Mombasi
Ko so mi na železniški postaji povedali, da gre prvi vlak proti Ugandi šele čez tri dni, sem se odločil, da imam Nairobija že dovolj in kupil karto za naslednji dan proti Mombasi. Najprej bom šel proti Tanzaniji, Zambiji in Zimbabveju, v Ugando pa bom šel nazaj grede, če mi bo ostalo še dovolj časa. Povedati sem moral svoje ime, pokazati potni list in zapisali so me na dva različna seznama.
Ko sem pred nekaj dnevi prvič menjal denar, je trajalo strašno dolgo. Tokrat grem menjat drugam. Ni vrag, da ne bi šlo danes hitreje.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Po Afriki 23 Tujcev Ne Pobijajo
Uslužbenec na ambasadi mi je izročil potni list z ugandskim vizumom in mi zagotovil, da je država popolnoma varna. Že res, da včasih koga ubijejo, ampak gre za medplemenska obračunavanja daleč od mest in prometnih poti, za turiste pa ni nobene nevarnosti. Tolažilno: podobno kot na severnem Irskem - med seboj se pobijajo, tujce pa pustijo pri miru.
Pri okencu sem spet presenečeno ugotavljal, da se domačini med seboj pogosto pogovarjajo kar v angleščini. Najbrž so pripadniki različnih plemen. Že štiri tisočletja je Kenija stičišče mnogih migrantskih poti. Bantujska ljudstva (Gusii, Kikuyu, Akamba in Meru) so prišla iz zahodne Afrike, Nilotska (Masaji, Luo, Samburu in Turkana) pa iz doline Nila v južnem Sudanu.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Po Afriki 22 Spanje v skupinski spalnici
Budilke, ki so čivkale druga za drugo in sosedje, ki so lomastili po sobi in pakirali, mi zjutraj niso dali spati. Odpravljajo se na kakšen safari, ali pa na zgodnji vlak. Spanje v skupinski spalnici je sicer imenitno za navezovanje stikov in izmenjavanje popotniških zgodb, ima pa tudi svoje temne strani.
Nekaj časa sem še poskušal zaspati, potem pa sem se odmajal v glavno hišo, kjer se je že začel zajtrk. Gospe Roche, ki je na plošči na štedilniku ravno žgala kose kruha, sem naročil, naj meni raje postreže neopečenega, ker toasta pač ne cenim preveč.
Janin Klemenčič (se nadaljuje)
Po Afriki 20 Še en Študent
Kljub črni polti se mu je videlo, da je zardel, ko se je mučil, da bi se izmotal iz zagate. Ni se mu več zdelo tako nujno da greva na pijačo in bal se je, da mi jemlje dragoceni čas. Mencajoče se je poslovil, potem pa tudi on v nekaj trenutkih izginil iz vidnega polja.