Z nahrbtnikom po Afriki 19 Ubežnika v stiski

 Situacija mi je bila zdaj precej bolj jasna. Prav, se pa pojdimo! Vidita, jaz sem pa iz revne Jugoslavije, ki je pred nedavnim razpadla, vojna še vedno traja in Slovenija je v veliki nevarnosti. Zaradi nizkega standarda sem za pot v Afriko moral varčevati več let in imam komaj zadosti denarja; skratka: moja zgodba je ravno tako tragična kot njuna.

Njune zahteve so se spričo novih dejstev zmanjšale: pa naj jima plačam vsaj en essen (kosilo - edina nemška beseda, ki sta jo poznala bodoča nemška študenta). Ko sta slišala, da bo zaradi mojega nezavidljivega finančnega stanja tudi ta želja ostala neuslišana, se je obema nenadoma začelo hudo muditi. Še preden sem plačal svojo pijačo, na katero sta me povabila, ju že ni bilo več.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Z nahrbtnikom po Afriki 18 Veterina Medicina

 Ali ni prej rekel, da študira medicino? Saj, veterina je živalska medicina. Ali se ni državljanska vojna v Ugandi že pred leti zaključila? Ja, oblasti sicer res trdijo tako, v resnici pa je država izredno nevarna, ravno danes je bilo šest ubitih, gverilci so povsod, vlaki ne vozijo, ladje na Viktorijinem jezeru so zelo nevarne in zelo mi odsvetujeta, da bi hodil tja. 

Onadva si ne upata več nazaj in ker sta brez denarja, mi bosta zelo hvaležna, če jima bom finančno pomagal pri njuni poti v Tanzanijo, saj sta med najbolj perspektivnimi ugandskimi študenti in - kot že rečeno - smo vendar stanovski kolegi.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Z nahrbtnikom po Afriki 17 Ubežnika v stiski

 Ker niso imeli drugega, sem naročil kokakolo, on pa kozarec vode. Hm! Videti je bilo, da ga natakarica pozna, rekla pa ni nič, le malo grdo je gledala.

Od nekod se je vzel njegov prijatelj, precej starejši in ne prav inteligentnega obraza. Tudi on je bil zelo vljuden, njegova angleščina pa je bila precej slabša. Prenovljena izdaja njune zgodbe je bila takale: sta revna študenta veterine, ki sicer nista nikoli hodila v srednjo šolo, sta pa pobegnila pred državljansko vojno, ki divja v Ugandi in sta namenjena v Tanzanijo, v Dar Es Salaam, k anglikanskem škofu, ki bo uredil vse potrebno za njuno pot v Nemčijo.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Z nahrbtnikom po Afriki 16 Nož v Žepu

 Peljal me je precej daleč stran od prometne ulice. Sam mi sicer ni bil nevaren, vendar nikoli ne veš če naju za vogalom ne čakajo njegovi kolegi. Ne bi bilo prvič.

Ko sva zavila v hišo, kjer ni nič pisalo o kakšni restavraciji, sem potipal, če je moj nož še na svojem mestu. V prvem nadstropju se je res dalo dobiti pijačo, vendar gosta ni bilo nobenega.

Lahke pijače in pivo so v vzhodni Afriki državni monopol in v trgovinah je njihova cena skoraj enaka kot v najboljših hotelih. Vse ostale pijače so bistveno dražje.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Z nahrbtnikom po Afriki 15 Študent medicine

 Mladenič je bil kar pretirano vljuden, kar je v Keniji redkost. Je študent medicine, ki bo kmalu šel študirat v Nemčijo. Ali mi jemlje čas? Ne? A da sem jaz tudi pred kratkim zaključil študij? Ja potem sva pa tako rekoč stanovska kolega. Dobrodošel v Afriki! Velika čast je zanj, da se lahko pogovarja z mano. Ali me lahko povabi na pijačo?

Sklenil sem, da je najbrž sin bogatih staršev, ki ni dostikrat v Nairobiju in zato ne vidi veliko belcev. No, nekaj časa si že lahko vzamem, morda bo pa kaj zanimivega povedal.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Z nahrbtnikom po Afriki 14 Džambo Bwana


"Džambo bwana!" me je pozdravil mladenič, ki je na cesti prihitel za mano in me svetlo pogledal. 
"Džambo!" sem bil malo presenečen. 
Najbrž nekaj hoče od mene; v Afriki ljudje redkokdaj pozdravljajo brez posebnega vzroka. 
Bil je za glavo manjši od mene in verjetno še ne polnoleten. 
Pozdravljanje je v Afriki pravi obred, ki se ga je dobro naučiti, če hočeš imeti dobre odnose z domačini. Običajno pozdravljanje v svahiliju gre približno takole:
"Džambo bwana!" (zdravo gospod/ moški!) ali pa:
"Džambo muzungu!" (beli človek) 
"Džambo mama! Habari? (zdravo gospa/ženska, kako si?)   
"Mzuri! Habari bwana?" (hvala, dobro - pa ti?)
"Mzuri!" 
"Karibu!" (dobrodošel!)
"Asante sana." (hvala lepa.)
Svahili je mešanica vzhodnoafriških jezikov, arabščine in angleščine, ki ga v Tanzaniji, Keniji in delih sosednjih držav uvajajo kot drugi uradni jezik, saj je komunikacija v množici plemenskih jezikov drugače težko izvedljiva. "Habari?" je na primer popačeni "How are you?"
Janin Klemenčič (se nadaljuje) 

Z nahrbtnikom po Afriki 13 Mau Mau

 Kolonialna oblast je v paniki razglasila posebne razmere, začela zganjati ljudi v "varovane vasi", obdane z bodečo žico in jarki, v katerih je veljala policijska ura. Do poraza upornikov Mau Mau leta 1960 je umrlo 13500 Afričanov - Mau Mau gverilcev, civilov in vojakov - in okrog 100 Evropejcev, od tega 32 naseljencev. 90.000 Kenijcev – predvsem Kikujev – je bilo pobitih, pohabljenih in mučenih; še 160.000 so jih zaprli v taborišča v nečloveških razmerah.

Upor pa je vseeno krepko pretresel naseljence. Ko so problem uredili na Londonski konferenci leta 1960, so mnogi naseljenci odšli v Rodezijo, Južno Afriko in Avstralijo.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)