Kenija 25 Komaj Ostali Živi

 Imel je prav. Čakali smo zelo dolgo in ko je avtobus končno pripeljal, je nanj navalilo toliko ljudi, da smo komaj ostali živi, brez Tembe pa nikoli ne bi dobili sedeža.

Vožnja je trajala dolgo. Saj ne da bi bilo tako daleč in tudi prometa ni bilo kaj dosti: avtobus je imel, kot vedno, ena sama vrata, gneča pa je bila tolikšna, da je bilo skoraj nemogoče izstopiti, saj je na vsaki postaji na vrata pritiskalo štirikrat več ljudi, kot pa je bilo prostora.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)