Kenija 17 Dva koščena soseda

 Dež je okrog poldne sicer ponehal, a na cesti je bilo tako malo vozil, da na avtoštop nisem več mislil. Avtobus je namesto ob sedmih seveda štartal šele ko je bila že trda noč in počasi sem že obupal nad tem, da bom še kdaj videl kaj pokrajine in naselij.

Tokrat sem sedel med dvema koščenima sosedoma in ponoči vsaj s sedeža nisem več padal. Za noge med ozkimi lesenimi sedeži ni bilo prostora, naslonjala pa so spet segala samo do polovice hrbta. V avtobusu je bilo pet sedežev vštric, prehodi med njimi pa temu primerno ožji.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)