Afrika s kolesom 18 Šef zahteva podkupnino

15. teden
Na mejo z Malavijem sva z Moniko prišla brez vize, a s priporočilnim pismom njihovega konzulata v Lusaki, kjer niso imeli nalepk za vize. Mejni uradnik je najprej poklical velikega šefa, nato pa brez zadrege zahteval 20-dolarsko podkupnino, preden naju je z začasnim dovoljenjem, veljavnim za tri dni, spustil v državo.
Pred hudo afriško pripeko je zjutraj le nekaj ur časa za kolesarjenje po zmernih temperaturah, zato vstajava ob prvem svitu. Pri tem si pomagava z Garminovo GPS napravo, ki nama poleg točne lokacije, nadmorske višine in kopice ostalih koristnih podatkov pove tudi točen čas sončnega vzhoda in zahoda, tako da si lahko primerno nastaviva budilko.
V prestolnici Lilongwe sva zapravila cel dan na uradu za tujce, kjer so nama izdali in zaračunali trimesečno vizo, jo nato takoj preklicali, ker je nisva izkoristila za vstop, ampak sva že v Malaviju, ter nama nato izdali enomesečno dovoljenje za obisk, ki nič ne stane. Ob logiki in poteku celotnega postopka se človek lahko le nasmeje.
Fedr   (se nadaljuje)