Tanzanija 37

 Kot mnogi prvi predsedniki pokolonialne Afrike je bil Julius Nyerere neomajno vdan radikalnemu socializmu in neuvrščenosti. 

Vedno je bil na čelu boja za osvoboditev in Dar es Salaam je bil dom mnogih političnih ubežnikov in gverilcev. Nikoli ni izpustil priložnosti za obsodbo režima v Južni Afriki. 

Klicali so ga "vest črne Afrike".

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Tanzanija 36

 Nyerere je skupaj z Zambijskim Kaundo podpiral gverilske borce za osvoboditev od Portugalske v Angoli in Mozambiku ter borce proti beli manjšini v Rodeziji. Pomagali so tudi ubežnikom iz Ugande v času Idi Amina, Oboteja in sedanjega Musevenija. 

Vsi ti podvigi so bili seveda zelo dragi, a kljub veliki mednarodni moralni podpori Tanzaniji nihče ni tudi finančno pomagal.

Nobena afriška država ni bila tako ulita po svojem prvem voditelju.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Tanzanija 35

 Ena glavnih zavor za državni razvoj je bil Nyerere sam. Že od časov svojega skoraj religioznega sledenja Maovim idejam ni niti malo spremenil svojih pogledov. Leta 1979 je bilo v Tanzanijskih ječah več političnih zapornikov kot v južnoafriških. Do njegove smrti se stvari niso spremenile.

Drug dejavnik, ki je osiromašil državo, je bilo odkrito - tudi finančno - podpiranje osvobodilnih gibanj, posebno na afriškem jugu.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Tanzanija 34

 Tanzanijski eksperiment radikalnega socializma in samozadostnosti bi morda deloval v začetnem obdobju revolucionarnega navdušenja po razglasitvi neodvisnosti, zdaj pa je treba priznati, da je načrt propadel. 

Transportni sistem je v kronični krizi, poljedelstvo stagnira, industrija deluje s komaj polovično zmogljivostjo, gospodarske iniciative pa praktično ni. Tanzanija je ena najrevnejših držav na svetu.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)