Mavretanija 1- oddaja Popotnik

Mavretanija 1- oddaja Popotnik

Kenija, Sumburu

Mi pa smo bili drugačni. Toyota je okrašena kot novoletna jelka v predbožični Ljubljani. Spredaj ob vitlu sta bili privezani kanti z vodo, šotori, ročke z bencinom, naši ruzaki in ostala krama pa so bili natrpani v prikolici, ki smo jo vlekli zadaj.
Čudovita družba smo iz štirih celin, šestih držav in devet nas je. Kot sem že omenil je naš voznik David prijeten mož, ki ve, kako s popotniki. Kuharju je ime Peter in je 65 letom navkljub še neverjetno vitalen. Resen mož, ki zna z veliko improvizacije na nekaj polenih pripraviti kosilo, zajtrk in večerjo z obvezno sladico.
Pretreseni od poti smo po strugi napol presušene reke odšli do vasi plemena Sumburu. Bome, borne kolibe iz vej in blata, obdane z bodičastim rastlinjem, ki je služilo kot ograja, so se zarisale na vrhu hriba.
- Vstop v vas stane 500 šilingov ... 7 dolarjev. In če ne plačate ne morete noter, preprosto, je razložil naš vodič Boxon (Lekiluai).
- Ma' ta je čist zmešan. Tolk' pa ne damo. Ne plačam! Ajd' gremo naprej!
Boxon pripoveduje o slabi plači v kampu, kjer kuha in skrbi za popotnike. Šestdeset dolarjev na mesec zasluži.
Osem krav mora fant plačati za ženo, krava pa stane 20.000 šilingov ... 300 dolarjev.
- Ob moji skromni plači bom delal samo za žensko skoraj tri leta, je bil obupan nad svojim položajem.
Matej Špenko
 (se nadaljuje)

Kenija, Snubljenje med levi

Po transafriški avtocesti smo se tovorili proti severu. Cesta se je vlekla ob vznožju Mt. Kenije, kjer je asfalt počasi spremenil v luknjasto varianto, nekaj kilometrov zatem prešel v makadam in potem v kolovoz z ogromni skalami.
- Fjuuu, kakšna cesta. A gremo na Camel trophy? Avtocesta, ha, ha!
V nacionalni park Samburu game reserve smo prišli po sedmih urah vožnje. V parku se nahajajo levi, sloni, kafrijski bivoli, krokodili, zebre, opice, gazele, dik-diki, divji prašiči, antilope, hijene in žirafe, ki so stegovale svoje vratove do vej akacijevih dreves.
Večina turistov z nekaj tisoč dolarji "drobiža", ki hodijo po teh krajih si seveda želi videti živali (the big five ... velikih pet): slon, nosorog, žirafa, lev in leopard. Zadnji modni krik pa so poleti s pisanimi baloni, z zajtrkom in šampanjcem za 400 (!) dolarjev na osebo. V bližini pa apatične živali in domorodci, ki jim vse skupaj ni nič več jasno. Kaj neki bi o tem napisal Hemingway in kaj si o tem mislijo vnuki njegovih vodnikov, katerih deželo, ponos in kulturo je opisal tako tankočutno?!
Matej Špenko
 (se nadaljuje)

Damara, Namibija

Foto: Janin

Jezero Turkana je ekonom lonec Afrike

Kenija, 
Po plemenskih prostranstvih vzhodne Afrike, kjer živijo najbolj presenetljiva ljudstva našega časa.
V Gametrackerju, ki velja za zanesljivo popotniško agencijo in med drugim organizira tudi safarije z džipi v oddaljene predele severne Kenije, so bili zelo prijazni:
-Yes, yes ... Slovenci, pred pol leta so bili tukaj. S tremi džipi so za štirinajst dni so odpotovali na sever do Turkane. Krasna skupinica, res!
Osem dnevni safari, do jezera Turkana bo kar pravšnja injekcija adrenalina in enkratna priložnost da si s Katjo ogledava živali in plemena na severu Kenije in finančno še nekako vzdrživa. Damaris Kirangi, simpatična predstavnica Gametrackersa nama je predstavila plan poti:
- 1800 kilometrov v osrčje severnega teritorija boste potovali s posebno prirejenimi džipi, se vozili po najslabših Afriških cestah, videli deževni gozd ob Mt. Kenyji, prečkali puščavo Čalbi in prišli do Jezera Turkana, kjer živijo raznovrstna plemena...
Vredu, sva se strinjala midva! 400 dolarjev na osebo, za osemdnevno avanturo. Pošteno! Vključeno: hrana, spanje v šotorih in v lokalnih bomah, šofer, kuhar, vstopnine v nacionalne parke in Afriškim razmeram prirejen džip.
Naš voznik David je prijel za volan Toyote Landcruiser in bili smo na poti. Ha, kako enostavno!
Matej Špenko
 (se nadaljuje)