Afrika 15 Kdor vozi naravnost, je pijan

 Tudi cesta je bila tipična: rdeča zemeljska cesta, na kateri so bile nekatere luknje tako velike, da bi v njih dobesedno lahko ležal človek, pa bi ga opazili šele tik preden bi zapeljali nanj. Take ceste pa so še vedno boljše, kot asfaltirane. Le-te so namreč enako luknjaste kot zemeljske, le da imajo te luknje še ostre robove, ki so smrt za gume, za vozila in za potnike. Res pa je vožnja je pri takem neprestanem zavijanju, zaviranju, pospeševanju in poskakovanju bistveno bolj pestra. Pravijo, da v Afriki pijanega voznika spoznaš po tem, da vozi hitro in naravnost.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Afrika 14 Pet Vštric

 Naš avtobus je bil tipično afriško vozilo: nekaj desetletij star, malo stekla, mnogo pločevine in nobenih nepotrebnih dodatkov kot so npr. luči, ventilacija ali obloga na stenah in sedežih. Sedežev je bilo pet vštric in so bili temu primerno ožji, kar pa v Afriki in problem, saj so domačini zelo vitki. Tistim, ki poznajo Murphyjev zakon, ne bo težko uganiti, zraven koga je sedela edina debela ženska na vsem avtobusu.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Afrika 13 Manjvredni Avtobus

 Dohiteli so nas še ostali trije avtobusi ki so iz Mombase štartali štiri ure za nami. Iz nerazumljivega vzroka so njih pregledali bistveno hitreje kot nas in navsezadnje smo vsi skupaj čakali na odhod. Najbrž sem res na manj vrednem avtobusu. Razen dveh Francozov, ki sta prihajala iz Tanzanije in mi dala nekaj najnovejših informacij, sem bil ta dan edini muzungu (belec) na meji.

Ko smo se končno odpeljali, je bila že dve uri noč.

 Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Afrika 12 Črna Borza

 Ugotavljal sem, da sem verjetno na nekakšnem delavskem avtobusu. Večina mojih sopotnikov je carinikom namesto potnega lista kazala dovoljenja za delo - zmečkane in zamaščene liste papirja s pripeto sliko. Formularjev za mojo devizno deklaracijo je zmanjkalo, zato sem ob slabo brleči petrolejki na kos navadnega papirja napisal koliko denarja imam s seboj. Vedel sem, da v Tanzaniji živahno deluje črna borza, zato sem prijavil nekaj deset dolarjev manj, kot pa sem jih imel.

Janin Klemenčič (se nadaljuje)

Afrika 11 Tito in Neuvrščenost

 Kmalu se je zataknilo, ker nisem imel vizuma. Najprej jih nisem mogel prepričati, da so mi na njihovi ambasadi v Nairobiju zagotovili da vize ne potrebujem, ko pa sem razložil vse o prijateljstvu med našima deželama, o maršalu Titu in o naši neuvrščenosti, so se navsezadnje le strinjali z mano. 

Zanimivo, da zgodba o Titu in o neuvrščenosti še vedno vžge, čeprav oba že zdavnaj nista več aktualna.

Janin Klemenčič (se nadaljuje) 

Afrika 10 Na meji

 Cesta ni bila slaba in kmalu po tretji uri smo bili že na meji. Najprej smo raztovorili vso prtljago in potem v nedogled čakali: pri enem okencu, da nam pregledajo potne liste, pri drugem pultu, da pregledajo prtljago in pri tretji pisarni, da nas napišejo na nekakšen seznam. 

Potem smo še dobro uro čakali na nevemkaj in se končno odpeljali do Tanzanijskega dela meje. Tam se je vse ponovilo v razširjenem in podaljšanem obsegu. Ko sem končno prišel na vrsto, je bila že tema.

Janin Klemenčič (se nadaljuje) 

Afrika 9 Sovražim Nočne Vožnje

 Obupano sem ugotovil, da vsi avtobusi vozijo ponoči. Do Tange v Tanzaniji je 180 km, do glavnega mesta Dar es Salaama pa še dvakrat toliko. Pravijo, da bo avtobus, ki odpelje ob 17h, zgodaj zjutraj v Daru. Torej se bom celo noč cingal na avtobusu, pa še pokrajine ne bom videl. Sovražim nočne vožnje.

Za vsak slučaj sem šel pogledat še k zadnjem od avtobusov, na katerih je pisalo "Tanga - Dar". 

Juhej: odpeljal bo že ob 13.30, pa še dvajset šilingov je cenejši od ostalih! Pa bom le že danes v Daru!

Janin Klemenčič (se nadaljuje)